Jurij Pfeifer: Pregledna razstava 2016

atelje-avto-2
Jurij Pfeifer 2018
fashion-2-detail

Pregledna razstava 2016

20/11/2017

Med melanholijo in ekstazo

Pregledna razstava del Jurija Pfeiferja naniza bogato in raznovrstno paleto slikarskih nacinov, ki jih avtor razvija vzporedno, drugega ob drugem, že dolgo vrsto let. Pred nas se razgrne Pfeiferjeva osebna slikarska zgodovina pa tudi slikarska zgodovina evropske umetnosti, ki jo avtor vseskozi oživlja s citati, referencam, pokloni in parafrazami. Lastni ustvarjalni eklekticizem namrec vseskozi prepleta s prikritimi namigi na zgodovinske umetnostne sloge.

Jurij Pfeifer se uveljavlja kot vrhunski ustvarjalec, ki obvladuje izrazne potenciale raznolikih medijev, od slikarstva, risbe, fotografije in graficnega oblikovanja do literature. Obenem se dokazuje kot likovno razgledan filozof, ki s svojo umetnostjo na izviren nacin izraža doživljanje sveta in razumevanje kulture, v kateri živi. V njegovem delu lahko prepoznavamo model razcepljenega in razdvojenega umetnika, ki nastavlja zrcalo trenutku. Spoznavamo lahko posebneža in zanesenjaka, ki si upa razkriti vec – svojo krhkost in moc, svoje strahove in prepricanja, svojo kritiko in obcudovanje sveta. Slutimo stereotip romanticnega umetnika, ki v sebi združuje razumnika in norca, resnega moža in razigranega pobalina, natancnega slikarskega obrtnika in carodeja z barvami in copicem.

Pogled na slikarstvo Jurija Pfeiferja ustreza tej romanticni opredelitvi. Njegova umetnost se odziva na trenutek, prilagaja se razpoloženju, ustvarjalnemu nagonu in izrazni potrebi. Zato slogovni prijemi vselej sledijo notranjemu impulzu. Kot pravi avtor sam: »Moje ustvarjanje je bilo vedno zelo osebno, intimno. Likovne invencije so me zanimale zgolj kot sredstvo izraza in osebne poetike. Zato tudi nisem uporabljal ene zvelicavne likovne doktrine, namen je bil najti najustreznejši formalni izraz za doloceno posamezno delo.«* Izbor za razstavo brez (samo)cenzure prinaša vpogled v umetnikov ustvarjalni opus od prvih risarskih zacetkov do danes. Od risb, ki delujejo kot spontani zapisi toka zavesti do ambiciozno zasnovanih kompozicij. Od drobnih ilustracij do monumentalnih slik. Od intimnih avtorskih zarisov do narocenih del.

Najbolj prvinski likovni izraz notranjega doživljanja je risba, kar dokazujejo tudi razstavljena zgodnja risarska dela. Jurij Pfeifer risbo uporablja kot obliko meditacije. Pike in crte na papirju so sledovi notranjega impulza, so stik med fizicnim in duhovnim, so materialni izraz presežnega v cloveku. V risbi se upredmetijo notranja doživljanja iz najglobljih kotickov duše. Zato jih Pfeifer imenuje Iluminacije. Te razsvetlitve so plod zaziranja vase, so ilustracije sanjarjenj in meditacij, ki lahko prehajajo tudi v trans, v obsedenost. »Vedno sem zacel z eno piko, ki se je nato spontano razvijala v lik. Trudil sem se za nehoteno in spontano ustvarjanje in lahko bi rekel, da sem bil pri delu v nekem ekstaticnem stanju, notranjem kokonu. To psihicno stanje se mi je zdelo kljucno za doseganje avtenti?nosti izraza. Ta nacin dela sem ohranil vse življenje in mi je postal tudi notranja norma za dolocanje kakovosti gotovega dela. V tem polju obcutka osvobojenosti in nehotenosti sem lahko obcutil naslado ustvarjanja.« Umetnost je za Jurija Pfeiferja orodje za doseganje ekstaze, nacin za prehajanje iz zavestnega v duhovni svet. Za ta razmišljanja najde potrditve v psihoanaliticni literaturi, zlasti pri Carlu Gustavu Jungu in njegovi teoriji o simbolih in arhetipih naše podzavesti.

Jurija Pfeiferja poznamo tudi kot ilustratorja poezije, proze in otroške literature. Ta dela dokazujejo kameleonsko naravo umetnika, ki se zna tankocutno ujeti z avtorskim slogom pisca in zmore njegove literarne kvalitete ustrezno prevesti v likovni jezik. A popolno svobodo avtorju ponudi ilustriranje lastnega besedila.

Pobeg na podrocje literature dokazuje ustvarjalno vecdimenzionalnost Jurija Pfeiferja. V romanu Lovec na kobilice** (avtor se poigra z besedami in ga oznaci kot romanje) lahko zopet sledimo, tokrat v literarni formi, potovanju v notranjost, poglabljanju vase, brskanju po nezavednem, skritem, umaknjenem na komaj dosegljive robove zavesti. Besedilo pospremijo preproste risbe, ki kot glavni element poudarjajo simetrijo. S tem avtor poudari princip zrcaljenja, odsevanja podob od znotraj navzven. Ilustracije spominjajo na ornamente, stripovske risbe, tetovaže ali grafite, kar opozarja na to, da se umetnost in vsakdanje življenje pogosto bizarno prepletata. O tem govorijo tudi nadrealisticni spoji vsakdanjih predmetov, delov rastlinskih, živalskih in cloveških teles, ki se preobražajo v fantazijske naprave ali cloveško-živalske kreature.

Temno plat cloveške domišljije razkrivajo t. i. Temne slike. Skozi crnino, ki prežema platna, se v naelektreni modrozeleni in rdeci svetlobi kažejo obrisi figur. Nenavadna ikonografija kaže, da gre za upodobitve iz sanj ali iz temnih globin fantazije. Polgoli angel, nekakšen Amor v odrasli podobi, se izzivalno zazira v gledalca. Karikirana figura, ujeta v temni kleti, ima podobo animiranega antijunaka Barta Simpsona, a ima amputirane okoncine, zato spominja tudi na križanje. Prav tako je sugestivna figura, ki si glavo podpira z rokama in melanholicno zre v nekakšen kozmicni zemljevid. Podobno je z misticno svetlobo prežeta eroti?na upodobitev ženskega akta.

Groteskne upodobitve fantasticnih bitij na svoj nacin odmevajo tudi v Pfeiferjevem figurativnem slikarstvu. »Figura kot osrednji prenosnik subjektivnih doživljanj mi je bila dolga leta osnovna izrazna forma,« pravi avtor. »Iz sveta arhetipske neskoncne pokrajine je prešla v simbolicne prostore, ki jo držijo ujeto v notranjem obcutju tesnobe ali ekstaze.« Žensko telo na slikah iz serije Fashion je deformirano s pretiranimi, nenaravnimi razmerji. Androgine figure so izredno visoke in vitke, skorajda shirane. Poudarimo lahko dva vzora za takšno upodobitev telesa: vpliv iz secesije izvitega ekspresionizma ter estetika sodobne modne industrije. Telesa in poze suhih modelov ter crta, s katero so telesa izrisana, spominjajo na dela Egona Schieleja. A ce je Schiele upodabljal ideal dekliške lepote, so Pfeiferjeve upodobljenke zrele ženske, ki izražajo lepotna merila sodobnega sveta mode in televizije – figure posnemajo pretirano krhkost anoreksi?nih postav manekenk.*** Na zunaj bleš?avi svet estrade spremlja osamljenost, odtujenost in slepota duha, ki jo simbolizirajo temna ocala.

Jurij Pfeifer razstavlja tudi nekaj klasicnih slikarskih portretov, ki priklicejo tradicijo renesancnih in barocnih portretistov. V slogu starih mojstrov Pfeifer upodobljence postavi pred temno ozadje in pozornost gledalca usmeri na obraze in roke. S sporocilnimi pogledi in telesno govorico figur tako ustvari prepricljive psihološke študije. Oci, ki se zazirajo naravnost v gledalca ali pa so zamaknjene v kontemplacijo, ter drže, izražajo sprošcenost, samozavest, prodornost, inteligenco in zrelost. Portret posebne vrste je ležeci akt. Tudi ta se naslanja na slikarske vzore, od Tizianove in Giorgionove Venere do Goyeve Gole Maje in Manetove Olimpije. V sprošceni pozi ležeca ženska se izzivalno zazira v prostor, eroticni naboj pa okrepijo detajli, kot so rdeca svilena blazina ter žamet in izrezljano zlato okrasje na kanapeju.

Ravnotežje med notranjim in zunanjim svetom Jurij Pfeifer išce tudi v upodobitvah narave. Krajine nadaljujejo tradicijo slikarstva romantike, zlasti J. M. W. Turnerja. Realna pojavnost pokrajine se kaže le še v skromnih obrisih, prevladajo pa mocne barve. Eksplozija zlate svetlobe se razlije cez celo platno. Poudarjena je neskoncna širjava neba, ki si na slikah prilasti vecji del prostora, neredko pa se kot odsev na vodni gladini razlije tudi na zemljo. Pokrajine Jurij Pfeifer casovno umesti na robove dneva in noci. Jutranje zlate zarje ali vijolicne svetlobe zahajajocega sonca ponazarjajo prehajanje med dnevom – zavednim, razumskim razmišljanjem, in nocjo – nezavednim, sanjskim. Avtorjev odnos do krajinarstva lepo povzamejo njegove besede: »ce me v zadnjem obdobju zanima pokrajina, je ta bolj v funkciji, kot ji sam pravim, »razpocenega neba«, hrepenenje po transcendenci onkraj materialnega. Slike so vcasih že na meji abstrakcije, so zgolj slutnje necesa, kar se skriva za realno podobo. Draga mi je ta nedorecenost, ki na neki nacin ohranja podobo vedno živo, drugacno in nas nagovarja s težnjo, da jo sami dokoncamo.« Abstrahirana krajina tako postane zapis custvenega in cutnega doživetja, simbolisticna upodobitev notranjega razpoloženja. Formalno zelo raznolik, a vsebinsko vseskozi dosleden in izrazno mocan opus Jurija Pfeiferja, se tako zaokroži v enovito celoto.

Odvod od slikarskega ustvarjanja poleg ilustracije sta fotografija in graficno oblikovanje. Jurij Pfeifer tudi v tem delu nadaljuje iskanje melanholije v naravi in vsakdanjem življenju. Znacilni so nepricakovani predmeti in bizarni preobrati, ki gledalca silijo, da preveri svoj odnos do estetike vsakdanjega sveta. Nadrealisticni pogledi so ujeti v na videz humorne, a pod površino veckrat kriticne podobe. V fotografskem ciklusu, ki ga imenuje Slutnje, želi, kakor pravi sam, »ustvariti pogled, kot da zremo skozi odprtino v neki samo za nas prikazan svet.« V prepoznavnem avtorskem slogu so narejeni tudi plakati za gledališke predstave, ceprav morajo biti, podobno kot ilustracije, vselej v sozvocju z izvirno vsebino.

Umetniško ustvarjanje Jurija Pfeiferja je realizacija vizij, prividov, sanj, nocnih mor, spominov, hrepenenj in simbolno upodobljenih vizij sveta. Avtor v svoje delo vpleta trenutna razpoloženja ter fantasticne podobe, ki vznemirjajo njegovo domišljijo. Njegov raznolik in bogat umetniški opus je preslikava razgibanega reliefa notranje ustvarjalne pokrajine. Njegovo ustvarjanje se zato, kakor pravi sam, razpenja »med melanholijo in ekstazo, med ujetostjo in razpocenjem neskoncnega neba.«

Monika Ivancic Fajfar

opombe: *Ta in naslednji citati: Jurij Pfeifer, O mojem ustvarjanju, februar 2016, korespondenca z avtorico tega zapisa. **Jurij Pfeifer: Lovec na kobilice, Založba Bogataj, 2014 ***Monika Ivancic Fajfar: Ekspresije teles in barv, spremno besedilo k razstavi Jurija Pfeiferja, Galerija Nikolaja Pirnata, Idrija, 2011 in Galerija Herman Pecaric, Piran, 2012 ...more

Another sample news story

02/03/2014

This is a second story to show the multiple page section ...more